Ples oriš

Ples oriš

Afričanom glasba pomeni razvedrilo, veselje, druženje, povezovanje, spontanost, gibanje, komunikacijo, obrede. Glasba je za afriška ljudstva tudi obred prehoda. Je izraz želja, mišljenja, vrednot in socializacije. Glasba je zabava in radost.

Za častilca oriš je pomembno, da razume, da oriše spodbujajo povezovanje. Povezovanje ljudi in narave, povezovanje narave, ljudi in božanstev, oriš.

Voda – poje. Listje na drevju in krošnje dreves – pojejo, poje veter, poje ogenj. Sonce poje, poje Luna. Vse sile narave pojejo, kajti sleherna med njimi poseduje svoj glas. In ta muzikaličnost se loči med sporočili narave, oziroma, spevi božanstev, torej narave, pa najsi bo ta v rastlinski, živalski ali mineralni obliki. Vse naštete oblike sporočil narave ljudje materializiramo in temu pravimo liturgična pesem, oziroma, sveta glasba božanstev. Sveta glasba božanstev pa služi za prikaz ašejev, sil in moči, ki jih oriše posedujejo.

Energije, ki so v prvinskem obdobju civilizacije v človeških podobah živele na Zemlji, namreč rade uporabijo telo plešočega, ki se je s tem, ko je vstopilo v trans, dalo na voljo, da energije vstopijo vanj. Za opazovalce je zelo očitno, kdaj nekdo »le pleše«, kdaj pa oriša posede njegovo telo. Ta posedenost je neposredna izkušnja božanskega, ki na vseh ravneh sproži pozitivne učinke. Mnogim izginejo določene bolečine, otresejo se negativnih posledic stresa, sprosti se jim čustvena napetost …

Glasba je v filozofiji oriš enako pomembna kot iniciacije, saj na podoben način človeško bitje spaja z božanskim.

Nietzche je nekoč zapisal: »Brez glasbe bi bilo življenje napaka … Verjel bi le v boga, ki bi znal plesati.«.

In pri orišah ne plešejo le bogovi, plešemo vsi.

Glasba pri orišah predstavlja ritem in komunikacijo hkrati. Torej, ne bobnajo in ne pojejo samo za užitek, ampak je glasba v prvi vrsti simbol komunikacije med človeškimi bitji in božanstvi ter med človeškimi bitji z drugimi človeškimi bitji (simbolika ẹgbé ayé).

Pevci in pevke skozi usta prizivajo božanstva s tem, ko jim pojejo, bobnarji pa jih invocirajo z dlanmi in na ta način z ritmi prenašajo plesalcem in plesalkam sporočila božanstev. Prek ritma in petja se v bistvu, duši, Oriju, v umu, razumu predrami določene vrline, vrednote, bistvo oriš v telesu, umu in duši posameznika. Ko se pleše, poje, bobna, priziva, ko se premika telo, dušo in um, človeško bitje utelesi izraz narave.

Vsakokrat, ko se pleše, se pleše z vrlinami božanstev. Uravnoteži se notranja komunikacija duša-um-telo, zato plešoči postane bolj v ravnovesju z okolico, s svojo družbo. Bolj ko ljudje plešejo z orišami, bolj pripravijo svoje telo za življenje in za svoje življenje ustvarijo več ritma. Ples je nenehna revitalizacija življenja. Vsakokrat, ko nekdo pleše, zdravi določene težave v svojem življenju. Bobnanje in ples dobesedno odpreta kanal smeha, uživanja, radosti. Postopek odpiranja kanalov ob bobnanju je tako zelo nalezljiv, da če človek večkrat bobna in pleše, ta kanal ostane odprt, tudi ko ne pleše. Ohranja konstantno odprt kanal za radost in srečo.

Bobnanje in ples Jorubi uporabljajo kot terapijo za čustveno stabilnost. To je razlog, zakaj nobena žalost ni odporna na radost, ki jo prinese bobnanje, petje in ples. Plesati, peti in bobnati za oriše je simbol radosti in sreče. Ples prebudi strast do življenja.

Posvetno, družbeno, nereligiozno in neduhovno gledano pa lahko o glasbi ljudstva Joruba govorimo kot o stanju ekstaze, ki spodbuja čustveno elevacijo, saj so Jorubi in Afričani v splošnem zelo radostno ljudstvo – glasba pa je ključ, ki srce človeka odpre veselju.

Podeli
Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin
Share on whatsapp
Share on skype
Share on telegram
Share on email
Share on print