Duhovna skupnost Oriš – energij narave

II Ẹgbẹ́ Òrìṣà II Duhovna skupnost Oriš – energij narave

Odu Ifa Ògbè Ogúndá

Odu Ifa Ògbè Ogúndá
Pripovedovalec: babalauo Fábùnmi Ṣówùnmí

Gbengbelekú je diviniral, kjer koli je hotel je bil tisti,

ki je diviniral Igúnu[1], Eledunmarejevemu prvorojencu, tistega dne, ko je zbolel in edina skrb njegovega očeta je bila, da bi ga ozdravil.

〈¹ Igún, ime protagonista, ki pomeni jastreb, ptica ujeda.〉

Igún, prvorojenec Eledunmareja, ki je Agọ̀tún, Tisti, ki dež spreminja v vir bogastva.

Eledunmare je za sina storil vse, kar je bilo v njegovi moči, toda brez uspeha. Izčrpan mu je odprl vrata v aje, da bi tja odšel živet.

Tótó Ìbarà je bil tisti, ki je diviniral Orunmilaju, ko je ta objokoval pomanjkanje sreče v svojem življenju. Odšel je na posvet k svojemu svečeniku, da bi izvedel, če bo imel zadosti denarja, da si ustvari dom in vzgaja svoje otroke.

To je bil razlog, da je odšel na duhovni posvet z Ifa. Od svojih svečenikov je prejel duhovno usmeritev, da naj opravi ebo s petimi kokošmi. V kolikor bo ebo nepretrgoma izvajal pet dni, bo peti dan vse želeno bogastvo prišlo v njegove roke.

Svojemu Ẹlẹ́dàáju je moral žrtvovati kokoši, vsako posebej, vsak dan in vse do izpolnitve petih dni. Drobovje vsake žrtvovane živali je moral odstraniti, ga postaviti v kalabaš, prekriti z rdečim palmovim oljem in odnesti na križišče. Meso je lahko použil sam oziroma s svojimi družinskimi člani. Na poti do križišča, kamor je odnašal daritev, je moral Orunmila glasno in ubrano prepevati: »Da bi sreča prišla k meni! Da bi sreča prišla k meni!« Ta obred je moral ponavljati pet dni.

Orunmila je postopal skladno s prejetimi duhovnimi navodili in tako pričel izvajati ebo. Žrtvoval je kokoši, njihovo drobovje, prekrito z rdečim palmovim oljem, pa je odnesel na križišče. Tam je daritev postavil na tla in v molitvi prosil, da bi sreča prišla k njemu.

Nasproti križišča, kamor je Orunmila prinašal daritve, se je razraščal gozd, v katerem je prebival Igún, Eledunmarejev sin. In vsakokrat se je brž, ko je Orunmila na križišču pustil ebo in odšel, tja privlekel Igún in ga pojedel.

Igún, Eledunmarejev sin, je imel pet bolezni: bolezen glave, rok in prsi, grbo na hrbtu in hrome noge.

Prvi dan, ko je Igún pojedel Orunmilajevo daritev, je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da je ozdravljen bolezni glave. Naslednjega dne je Orunmila ponovil obred in vnovič odnesel ebo na križišče, nevedoč, da je nekdo pojedel njegovo daritev. Takoj ko je Orunmila odšel, se je zopet pojavil Igún, pojedel daritev in njegovi roki, ki ju poprej ni mogel, je zdaj z lahkoto iztegnil. Tretjega dne je Orunmila nadaljeval s procesom in na križišče odnesel novo daritev. Komajda je položil ebo, že se je privlekel Igún, ga pojedel in oteklina z njegovih prsi je v trenutku, ko ga je zaužil, splahnela. Četrti dan je Orunmila odnesel svoj ebo na križišče, pojoč: »Da bi sreča prišla k meni! Da bi sreča prišla k meni!« Takoj, ko ga je položil na tla, se je spet pojavil Igún in ga zaužil. Grba, ki jo je imel na hrbtu, mu je v trenutku izginila. Peti dan je Orunmila odnesel svojo daritev na križišče, da bi sklenil obrede. Med potjo je prepeval enak napev kot poprejšnje dni. Takoj, ko je ebo postavil na tla, se je prikazal Igún in ga pojedel. Na jutro šestega dne sta njegovi pohabljeni nogi pridobili vitalnost in brez vsakršne težave je shodil ter odtlej pohajkoval vsepovsod. In tako se je Igún ozdravil vseh svojih tegob.

Igún se je navdušen nad dogodki dvignil in odšel v orun, da bi se sestal z Eledunmarejem. Ta je brž ugotovil, da je njegov sin zdrav in ga vprašal, kdo ga je ozdravil.

Igún je Eledunmareju povedal vse, kar se je mu je bilo zgodilo. Dejal mu je, da je bil Orunmila tisti, ki je prinašal daritve in pristavil, da je med tem vselej prepeval isti refren: »Da bi sreča prišla k meni! Da bi sreča prišla k meni!«

Eledunmare mu je dejal, da bo tega človeka obdaril z bogastvi. Vzel je štiri àdoje[2] in jih izročil Igúnu, da bi jih odnesel Orunmilaju v aje. To so bili àdoji razcveta (bogastva, denarja), plodnosti, dolgoživosti in potrpežljivosti.

〈² Àdo, izraz, ki pomeni darilo, dar, milost.〉

Igún je Eledunmareju dejal, da ne zna priti do Orunmilajevega doma, a ga je oče usmeril rekoč, da naj takoj, ko prispe v aje, povpraša ljudi in oni mu bodo pokazali pot. Preden je Igún zapustil orun, mu je Eledunmare naročil, da si Orunmila lahko izbere le enega od štirih àdojev, ostale tri pa mu mora prinesti nazaj.

Igún se je s štirimi àdoji vrnil v aje in odšel naravnost k Orunmilaju, da bi mu jih pokazal. Orunmila je bil zelo presenečen.

Zbegan in v dvomih o najboljši možni izbiri je ukazal poklicati svoje sinove, da bi jih prosil za nasvet, katerega od àdojev naj izbere. Ti so mu svetovali, naj izbere àdo dolgoživosti, da bo še dolgo živel.

Orunmila je nato poklical svoje žene, da bi prisluhnil njihovemu nasvetu, in svetovale so mu, naj se odloči za àdo plodnosti, da bodo lahko imeli še veliko otrok.

Orunmila je poklical svoje brate, da bi mu svetovali pri odločitvi za izbiro enega od àdojev in ti so mu odvrnili, naj izbere àdo razcveta, da bodo lahko imeli veliko bogastev in denarja.

Tedaj je dal Orunmila poklicati svojega najboljšega prijatelja. To je bil Ešu. Ko je Ešu prišel k Orunmilaju, mu je povedal, vse, kar se je zgodilo, in ga prosil za nasvet pri izbiri. Ešu, spretni mož, pa je Orunmilaju postavil naslednja vprašanja:

– Kateri àdo so ti svetovali tvoji sinovi?

In Orunmila je dejal:

– Àdo dolgoživosti.

Ešu mu je odvrnil, da naj ne izbere tega àdoja, kajti ni človeka, ki bi premagal smrt in ga opomnil, da najsi živi še tako dolgo, nekega dne zagotovo umre.

Nato je Ešu vprašal:

– Kateri àdo so ti svetovale tvoje žene?

In Orunmila je dejal:

– Àdo plodnosti.

Ešu mu je odsvetoval izbiro tega àdoja, kajti Orunmila je namreč že imel otroke. Ponovno ga je vprašal:

– In tvoji bratje? Kateri àdo so ti svetovali?

In Orunmila je odgovoril:

– Àdo razcveta.

Ešu mu je odsvetoval izbiro tega àdoja, kajti če bo bogat, bo moral pitati revščino celotne družine. In pristavil, da če si njegovi bratje želijo biti bogati, naj gredo pač delat.

Orunmila je nato vprašal Ešuja, kateri àdo bi moral torej izbrati. In Ešu mu je odvrnil, da àdo potrpežljivosti, kajti prav njegova nezadostna potrpežljivost ga je ovirala pri dosegi tistega, kar je hotel. V kolikor bo Orunmila resnično sledil temu nasvetu in izbral àdo potrpežljivosti, bodo tudi vsi ostali àdoji pripadli njemu. Orunmila je sprejel Ešujev nasvet. Izbral je àdo potrpežljivosti, ostale tri pa vrnil Igúnu.

Ne Orunmilajevi sinovi ne žene ne bratje se niso razveselili njegove izbire.

Igún se je s tremi preostalimi àdoji podal nazaj v orun, da bi jih vrnil Eledunmareju. Toda, kaj kmalu na poti nazaj, ga je àdo bogastva vprašal:

– Kje pa je Potrpežljivost?

Igún mu je povedal, da je ostala pri Orunmilaju.

Bogastvo mu je nato dejalo, da se bo vrnilo tja, kjer je Potrpežljivost, zakaj obstaja le tam, kjer je Potrpežljivost. Igún mu je odvrnil, da je to nesprejemljivo in da se mora Bogastvo vrniti z njim v orun. Bogastvo je vztrajalo, da obstaja le tam, kjer je Potrpežljivost in da zato nima razloga, da bi se vrnilo v orun. Kmalu je izginilo iz Igúnove roke in se pridružilo Potrpežljivosti, pri Orunmilaju doma.

Tudi Plodnost je Igúna vprašala po Potrpežljivosti in rekel ji je, da je pri Orunmilaju doma. Plodnost mu je odvrnila, da obstaja le tam, kjer je Potrpežljivost. Vstala je in tudi sama kaj kmalu odšla k Potrpežljivosti k Orunmilaju domov.

Tudi Dolgoživost je vprašala Igúna, kje je Potrpežljivost. Povedal ji je, da je pri Orunmilaju doma. In tudi Dolgoživost je odšla k Potrpežljivosti.

Ko je Igún prispel v orun, ga je Eledunmare vprašal, kje so preostali trije àdoji. Odvrnil mu je, da se je vrnil, da bi mu povedal, da so prav vsi hoteli ostati pri Orunmilaju doma, poleg Potrpežljivosti. In da se je ravno nameraval vrniti v aje, jih poiskati in prinesti nazaj v orun. Eledunmare mu je odvrnil, da mu tega ni treba storiti, kajti resnično prav vsi àdoji pripadajo tistemu, ki je izbral Potrpežljivost. Kdor bo potrpežljiv, bo imel Dolgoživost in Plodnost: ploden bo in dobro bo živel s tistim, kar bo ustvaril. Tudi Razcvet bo imel.

Orunmilaju se je tako vse dobro izteklo in s temi darovi je postal kralj Kétuja. Bil je ploden in dolgo živel z àdoji. Imel je tolikšno bogastvo, da je po vsem svetu sezidal hiše.

Srečen nad dosežki je jezdil svojega konja in prepeval: »Dobil sem àdo razcveta, dobil sem àdo plodnosti, dobil sem àdo dolgoživosti in dobil sem àdo potrpežljivosti«. Plesal je in se radostil. Poveličeval je svoje svečenike in poveličeval je tudi Ešuja, svojega prijatelja.

Vir: SàlámÌ, S. in RIBEIRO, I.: Ešu in ureditev univerzuma. Podčetrtek, Duhovna skupnost oriš – energij narave, 2015. Prevod v slovenski jezik: Maja Mesesnel

Odu Ifà Ògbè Ogúndá
Narrator: bàbáláwo Fábùnmi Ṣówùnmí

Gbengbelekú dá níbi tí ó wùn-ún
A d’ífá fún igún tí nṣe àkọ́bí Elédùnmarè
Agọ̀tún a tẹ́ní ọlá S’éjí
Ó ntàrùn gbọ̀gbọ̀
Ó n tajú àtí dìde
Elédùnmarè sa gbogbo agbára ẹ̀,
Ṣùgbọ́n igún kò sàn.
Ó wá ṣílẹ̀kùn ayé fún-un,
Wípe kí ó máa lọ gbé òde ayé;
Tótó ìbàrà òún ló ṣé Ifá fún Ọ̀rúnmìlà,                               
Ifá nsunkún aláì rí ire;
Njẹ́ òún lè ní owó,
Kí òún róun tọ́ju àwọn ọmọ tí òún bí;

Ogbe-Ogunda.png

Ki òún sì tún kọ́lẹ́.
Ni ó tóri ẹ̀ d’ífá
Aláwo rẹ̀ ní kí ó ní rú obí adiẹ̀ márùn-ún,
Wípé tí ó bádi ọjọ́ karùn ire tí o nwá yóò tó o lọ́wọ́
Kí ó máa pá ni ọ̀kọ̀ọ̀kan ní ojojúmọ́ bọ ẹlẹ́dàá rẹ̀
Kí ó máa kó ìwọ́rọ́kùn rẹ̀ sínú igbá
Kí ó da epo le lórí,
Kí ó máa gbé lọ sí oríta mẹ́ta.
Kí òún àti àwọn ẹbí sì máa jẹ adìẹ naà;
Tí ó bá tí ngbé ìwọ́rọ́kùn adìẹ yìí lọ́,
Kí ó máa lọgun kọrin ki òún ríre; kí òún ríre
Títí yóò fi dé oríta.
Yóò ṣe eléyì fún ọjọ́ màrùn-ún
Ọ̀rúnmìlà ṣe ètùtù;
Báyìí ni Ọ̀rúnmìla ṣe bẹrẹ sí ni rú ẹbọ
Tí yóò sì kó ìwọ́rọ́kùn rẹ̀,
Lọ oríta, tí o bá dé oríta;
Yóò máa wá da epo síi.
Tí ó bá da epo síitan,
Yóò bẹ̀rẹ̀ sí ni gbàdúrà wípé, kí òún ríre o,
Inú igbó tí ó wà níwájú oríta yìí ni;
Igún ọmọ Elédùnmarè, wà,
Bí Ọ̀rúnmìlà ṣe ngbé ẹbọ sílè,
Bí Ọ̀rúnmìlà bá gbé ẹbọ sílẹ̀, a yípadà;
Ní igún yóò bọ́ síbẹ̀,
Tí yóò sì kó ẹbọ náà jẹ.
Igún ọmọ Elédùnmarè, àrùn márùn-ùn wà,
Tí ó nbá jà, ni ara, orí, apá, àyà, iké, ẹsẹ̀.
Ní ọjọ́ kini, tí ó jẹ ẹbọ Ọ̀rúnmìlà,
Ní àrùn yìí kò tún bá jà mọ́; ẹnu yà á,
Ní ọjọ́ keji Ọ̀rúnmìlà tún gbé ẹbọ yìí lọ sí oríta,
láì mọ̀ wípé, ẹnì kan njẹ ẹbọ rẹ̀.
Bí ó ṣe yípadà ni igún bọ́ síbẹ̀,
Tí ó jẹ ẹbọ Ọ̀rúnmìlà,
Apá igún méjéèjì tí kò ṣe náà tẹ́lè náà.
Nígbà tí ó jẹ ẹbọ yìí tán;
Nígbàtí ó dí ọjọ́ kẹta Ọ̀rúnmìlà,
Tún gbe ẹbọ yìí lọ sí oríta.
Bí o se yípàdà ni igún bọ́ síbẹ̀,
Tí o kó ẹbọ Ọ̀rúnmìla jẹ;
Àyà igún tí o wú tẹ́lẹ̀ bá fọn,
Nígbà tí ó jẹ ẹbọ Ọ̀rúnmìlà tán,
Nígbà tí ó di ọjọ́ kẹrin;
Ọ̀rúnmìlà tún gbé ẹbọ rẹ̀ lọ sí oríta,
Ó n lọgun kí òún ríre o, kí òún ríre.
Bí ó ṣe gbẹ́bọ sílẹ tán,
Ni Igún tún bọ́ síbẹ̀, tí ó kó ẹbọ jẹ.
Iké tí ó wà lẹ́yìn Igún kúrò,
Bí ó ṣe jẹ ẹbọ yìí tán,
Nígbà tí ó dí ọjọ́ karùn-un
Ọ̀rúnmìlà tún gbe ẹbọ rẹ̀ lọ sí oríta
Ọ́ n lọgun kí òún Ọ̀rúnmìlà ríre o,
Bi ó ṣe gbẹ́bọ sílẹ̀ tán,
Ní Igún tún bọ síbẹ̀ tí ó kó ẹbọ jẹ;
Nígbà tí ilẹ̀ ọjọ́ kẹfà máa mọ́,
Ẹsẹ̀ igún méjèèjì tí kò ṣe rìn náà;
Ó bẹ̀rẹ̀ sí ní rìn, àrùn tí ó n báa jà parẹ́,
Ó bá gbéra, Ó lọ sóde ọ̀run ní ọ̀dọ̀ Elédùnmarè;
Elédùnmarè ríi wípé, igún tí sàn,
Ó wá bèèrè lọ́wọ́ rẹ̀ wípé, tani ó wò ọ́ sàn?
Ó bá ṣí, Ó kẹ́jọ́, Ó rò fún Elédùnmarè,
Ó ní, òún mọ̀ ẹni náà ṣùgbọ́n Ọ̀rúnmìlà ni orúkọ rẹ̀ n jẹ́.
Àtí wípé bí ó ṣe ngbébọ lọ sí oríta ni ó n lọgun.
kí òún rí ire o, kí òún rí ire o.
Elédùnmarè ní, òún yóò dá ẹni náa ni ọlá,
Elédùnmarè kó àdó mẹ́rin fún igún;
Wípé, kí ó kó lọ bá Ọ̀rúnmìlà lóde ayé,
Igún fún Elédùnmarè lésì wípé;
Òún kò mọ́ ilé Ọ̀rúnmìlà,
Elédùnmarè ní, tí igún bá tí délé ayé, kí ó béérè;
Àwọn ènìyàn yóò filè Ọ̀rúnmìlà han igún,
Ó wá sọ fún igún wípé, ẹyọ kan ṣoṣo nínú
Àwọn àdó mẹ́rin yẹn ni kí Ọ̀rúnmìlà mú,
Ki Igún sì kó éyí tí ó kù padà wá sóde ọ̀run.
Àwọn àdó náà;
Àdó owó, Àdó ọmọ;  
Àdó àrìkú, àdó sùúrù.
Igún sì padà wá sóde ayé.
Bí ó ṣe délé ayé tán,
Ó gbá ilé Ọ̀rúnmìlà lọ;
Nígbà tí ó délé Ọ̀rúnmìlà,
Ó kó àwọn àdó náà sílẹ̀ fún Ọ̀rúnmìlà
Ẹnu ya Ọ̀rúnmìlà.
Ó ránṣẹ́ pé àwọn ọmọ rẹ́,
Látí gbá àmọ̀ràn nípa èyí tí ó tọ́.
kí ó mú nínú àwọn àdó mẹ́rẹ́ẹ̀rin.
Àwọn ọmọ Ọ̀rúnmìlà ní kí ó mú àdó àrìkú,
Nítorí wípé kí ó bá pẹ́ láyé.
Ọ̀rúnmìlà tún ṣí, Ó lọ́ pé àwọn ìyàwó rẹ̀;
látí bá tún gbá àmọ̀ràn ẹnu wọn wò,
Ìgbá tí àwọn ìyàwọ́ rẹ̀ dé;

Wọ́n ní kí ó mú àdó ọmọ,
Nítorí wípé, ki àwọn bá bímọ púpọ̀;
Ọ̀rúnmìlà tún ṣí, Ó ní kí wọ́n lọ́ pé àwọn àbúrò òún wá,
láti gbá àmọ̀ràn lẹ́nu àwọn yẹn náà.
Àwọn àbúrò rẹ̀ ní kí ó mú àdó owó,
Nítorí wípé, tí ó bá ṣé bẹ́ẹ̀, ìdílé àwọn kò ní kúṣẹ̀ẹ̀,
Ọ̀rúnmìlà wá ní kí wọ́n lọ́ pe ọ̀rẹ́ òún wá,
Èṣù sí ní ọ̀rẹ́ rẹ̀ yìí, nígbá tí Èṣú dé;
Ó kẹ́jọ́, ó rò fún-un.
Ó wá bèèrè irú àdó tí ó yẹ kí òún mú,
Èṣù wá bèérè lọ́wọ́ Ọ̀rúnmìlà báyìí wípé;
Àwọn ọmọ rẹ̀ nkọ?
Irú àdó wo ni wọ́n ní kí o mú;
Ó ní àdó àrìkú ni,
Èṣù ní kí ó má mú.
Nítori wípé kò sí àwáyé ìkú.
Èṣù ní àwọn ìyàwó rẹ nkọ́,
Àdó kínnì wọ́n ni kí ó mú?
Ó ní wọ́n ní kí òún mú àdó ọmọ,
Èṣù ní kí ó má mú, nítorí ó tí bímọ;
Èṣù tún bèèrè lọ́wọ́ rẹ̀ wípé,
Àwọn àbúrò rẹ nkọ́?
Àdó kíni wọ́n ní kí ó mú,
Ó ní àdó owó ni.
Nítorí wípé tí òún bádi olówó,
òún yóò yọ́ ìṣẹ́ lára àwọn ẹbí òún,
Èṣù ní kí ó má mú àdó owó,
Ọ̀rúnmìlà wá bèèrè lọ́wọ́
Èṣù irú àdó wó ní ó yẹ́ kí òún mú;
Èṣù dá lòhùn wípé, kí ó mú àdó sùúrù,
Nítorí wípé, sùúrù Ọ̀rúnmìlà kò tó,
Àti wípé, tí ó bá mú àdó sùùrù,
Gbogbo àdó tí ó kù yẹn tírẹ̀ ni wọn yóò jẹ́
Ọ̀rúnmìlà bá gbá àmọ̀ràn Èṣù,
Ó mú àdó sùùrù;
Ó kó mẹ́ta èyí tí ó kú fún igún;
Inú àwọn ọmọ, ìyàwò àtí ọmọ Ọ̀rúnmìlá
Kò dùn sí àdó tí ó mú,
igún bá nkó àwọn àdó mẹ́ta yìí ó lọ.
Nígbà tí igún rìn díẹ̀,
Owó bèèrè lọ́wọ́ rẹ̀ wipe,
Níbo ní sùúrù wà?
Igún dá a lóùn wípé, ó wá nílé Ọ̀rúnmìlà,
Owo fún igún lésì, wípé òún nlọ bá sùùrù.
Igún ni irọ́ o,
À fi kí ó bá mí dé ọ̀dọ̀ Elédùnmarè.
Owo dá igún lóùn wípé,
Ibì ti sùùrù bá wà ni òún náà máa nwà.
Nígbà tí igún máa ri,
Owo tí fò kúrò lọ́wọ́ rẹ̀;
Ó tí lọ bá sùùrù nílé Ọ̀rúnmìlà
Ọmọ náà tún ṣí ó bèèrè sùùrù lọ́wọ́ igún
Igún da lóùn wípé, o wá nílé Ọ̀rúnmìlà
Ọmọ ní, ibi tí sùùrù bá wá,
ni òún náà máa nwà o;
Ọmọ ṣí ó lọ bá sùùrù nílé Ọ̀rúnmìlà.
Àrìkú náà tún bèèrè lọ́wọ́ igún,
Ó ní níbo ni sùùrù wà?
Igún dá lóùn wípé, ó wà nílé Ọ̀rúnmìlà.
Àrìkú ṣí ó lọ bá sùùrù nílé Ọ̀rúnmìlà.
Nígbá tí igún dé ọ̀run,
Elédùnmarè bèèrè lọ́wọ́ rẹ̀;
Àwọn mẹ́ta tí wọn kù.
Igún fún Elédùnmarè lésì wípé,
N ṣe ní óùn ní kí óùn wá sọ fún Elédúnmarè wípé;
Gbogbo wọ́n tí lọ bá sùùrù nílé Ọ̀rúnmìlá,
Ṣùgbọ́n òún fẹ̀ lọ kó wọn padà wá.
Elédúnmarè wá dá lóùn báyìí wípé;
Ẹní bá tí mú àdó sùùrù,
Ni ó ni àwọn tí ó kù o.
Ẹní bá ní sùùrù, á ní;
Ire àìkú, ire ọmọ, ire owó.
Ayé wá nyẹ Ọ̀rúnmìlà,
Wọ́n múu, wọ́n lọ fi jọba nílé kétu.
Owó sùn bò,
Ó n’ọ́la,Ó bímọ.
Ó tún wá fi àrìkú ṣe èrè jẹ.
Ó kọ́lé yíká gbogbo ayé,
Ó wá gun ẹṣin, Ó nkọ́rin báyìí:
Mo tí gba àdó owó o
Mo gbá tí ọmọ
Mo gbá tí àrìkú
Mo gbá tí sùùrù o
Ó njó, ó nyọ̀,
Ó nyin aláwo rẹ̀;
Ó tún nyin aláwo rẹ̀,
Ó tún nyin Èṣù ọ̀rẹ̀ rẹ̀. 

Source: SàlámÌ, S. and RIBEIRO, I.: Exu e a ordem do universo. São Paulo, Editora Oduduwa, 2011.