Gbengbelekú je diviniral, kjer koli je hotel je bil tisti,

ki je diviniral Igúnu[1], Eledunmarejevemu prvorojencu, tistega dne, ko je zbolel in edina skrb njegovega očeta je bila, da bi ga ozdravil.

〈¹ Igún, ime protagonista, ki pomeni jastreb, ptica ujeda.〉

Igún, prvorojenec Eledunmareja, ki je Agọ̀tún, Tisti, ki dež spreminja v vir bogastva.

Eledunmare je za sina storil vse, kar je bilo v njegovi moči, toda brez uspeha. Izčrpan mu je odprl vrata v aje, da bi tja odšel živet.

Tótó Ìbarà je bil tisti, ki je diviniral Orunmilaju, ko je ta objokoval pomanjkanje sreče v svojem življenju. Odšel je na posvet k svojemu svečeniku, da bi izvedel, če bo imel zadosti denarja, da si ustvari dom in vzgaja svoje otroke.

To je bil razlog, da je odšel na duhovni posvet z Ifa. Od svojih svečenikov je prejel duhovno usmeritev, da naj opravi ebo s petimi kokošmi. V kolikor bo ebo nepretrgoma izvajal pet dni, bo peti dan vse želeno bogastvo prišlo v njegove roke.

Svojemu Ẹlẹ́dàáju je moral žrtvovati kokoši, vsako posebej, vsak dan in vse do izpolnitve petih dni. Drobovje vsake žrtvovane živali je moral odstraniti, ga postaviti v kalabaš, prekriti z rdečim palmovim oljem in odnesti na križišče. Meso je lahko použil sam oziroma s svojimi družinskimi člani. Na poti do križišča, kamor je odnašal daritev, je moral Orunmila glasno in ubrano prepevati: »Da bi sreča prišla k meni! Da bi sreča prišla k meni!« Ta obred je moral ponavljati pet dni.

Orunmila je postopal skladno s prejetimi duhovnimi navodili in tako pričel izvajati ebo. Žrtvoval je kokoši, njihovo drobovje, prekrito z rdečim palmovim oljem, pa je odnesel na križišče. Tam je daritev postavil na tla in v molitvi prosil, da bi sreča prišla k njemu.

Nasproti križišča, kamor je Orunmila prinašal daritve, se je razraščal gozd, v katerem je prebival Igún, Eledunmarejev sin. In vsakokrat se je brž, ko je Orunmila na križišču pustil ebo in odšel, tja privlekel Igún in ga pojedel.

Igún, Eledunmarejev sin, je imel pet bolezni: bolezen glave, rok in prsi, grbo na hrbtu in hrome noge.

Prvi dan, ko je Igún pojedel Orunmilajevo daritev, je na svoje veliko presenečenje ugotovil, da je ozdravljen bolezni glave. Naslednjega dne je Orunmila ponovil obred in vnovič odnesel ebo na križišče, nevedoč, da je nekdo pojedel njegovo daritev. Takoj ko je Orunmila odšel, se je zopet pojavil Igún, pojedel daritev in njegovi roki, ki ju poprej ni mogel, je zdaj z lahkoto iztegnil. Tretjega dne je Orunmila nadaljeval s procesom in na križišče odnesel novo daritev. Komajda je položil ebo, že se je privlekel Igún, ga pojedel in oteklina z njegovih prsi je v trenutku, ko ga je zaužil, splahnela. Četrti dan je Orunmila odnesel svoj ebo na križišče, pojoč: »Da bi sreča prišla k meni! Da bi sreča prišla k meni!« Takoj, ko ga je položil na tla, se je spet pojavil Igún in ga zaužil. Grba, ki jo je imel na hrbtu, mu je v trenutku izginila. Peti dan je Orunmila odnesel svojo daritev na križišče, da bi sklenil obrede. Med potjo je prepeval enak napev kot poprejšnje dni. Takoj, ko je ebo postavil na tla, se je prikazal Igún in ga pojedel. Na jutro šestega dne sta njegovi pohabljeni nogi pridobili vitalnost in brez vsakršne težave je shodil ter odtlej pohajkoval vsepovsod. In tako se je Igún ozdravil vseh svojih tegob.

Igún se je navdušen nad dogodki dvignil in odšel v orun, da bi se sestal z Eledunmarejem. Ta je brž ugotovil, da je njegov sin zdrav in ga vprašal, kdo ga je ozdravil.

Igún je Eledunmareju povedal vse, kar se je mu je bilo zgodilo. Dejal mu je, da je bil Orunmila tisti, ki je prinašal daritve in pristavil, da je med tem vselej prepeval isti refren: »Da bi sreča prišla k meni! Da bi sreča prišla k meni!«

Eledunmare mu je dejal, da bo tega človeka obdaril z bogastvi. Vzel je štiri àdoje[2] in jih izročil Igúnu, da bi jih odnesel Orunmilaju v aje. To so bili àdoji razcveta (bogastva, denarja), plodnosti, dolgoživosti in potrpežljivosti.

〈² Àdo, izraz, ki pomeni darilo, dar, milost.〉

Igún je Eledunmareju dejal, da ne zna priti do Orunmilajevega doma, a ga je oče usmeril rekoč, da naj takoj, ko prispe v aje, povpraša ljudi in oni mu bodo pokazali pot. Preden je Igún zapustil orun, mu je Eledunmare naročil, da si Orunmila lahko izbere le enega od štirih àdojev, ostale tri pa mu mora prinesti nazaj.

Igún se je s štirimi àdoji vrnil v aje in odšel naravnost k Orunmilaju, da bi mu jih pokazal. Orunmila je bil zelo presenečen.

Zbegan in v dvomih o najboljši možni izbiri je ukazal poklicati svoje sinove, da bi jih prosil za nasvet, katerega od àdojev naj izbere. Ti so mu svetovali, naj izbere àdo dolgoživosti, da bo še dolgo živel.

Orunmila je nato poklical svoje žene, da bi prisluhnil njihovemu nasvetu, in svetovale so mu, naj se odloči za àdo plodnosti, da bodo lahko imeli še veliko otrok.

Orunmila je poklical svoje brate, da bi mu svetovali pri odločitvi za izbiro enega od àdojev in ti so mu odvrnili, naj izbere àdo razcveta, da bodo lahko imeli veliko bogastev in denarja.

Tedaj je dal Orunmila poklicati svojega najboljšega prijatelja. To je bil Ešu. Ko je Ešu prišel k Orunmilaju, mu je povedal, vse, kar se je zgodilo, in ga prosil za nasvet pri izbiri. Ešu, spretni mož, pa je Orunmilaju postavil naslednja vprašanja:

– Kateri àdo so ti svetovali tvoji sinovi?

In Orunmila je dejal:

– Àdo dolgoživosti.

Ešu mu je odvrnil, da naj ne izbere tega àdoja, kajti ni človeka, ki bi premagal smrt in ga opomnil, da najsi živi še tako dolgo, nekega dne zagotovo umre.

Nato je Ešu vprašal:

– Kateri àdo so ti svetovale tvoje žene?

In Orunmila je dejal:

– Àdo plodnosti.

Ešu mu je odsvetoval izbiro tega àdoja, kajti Orunmila je namreč že imel otroke. Ponovno ga je vprašal:

– In tvoji bratje? Kateri àdo so ti svetovali?

In Orunmila je odgovoril:

– Àdo razcveta.

Ešu mu je odsvetoval izbiro tega àdoja, kajti če bo bogat, bo moral pitati revščino celotne družine. In pristavil, da če si njegovi bratje želijo biti bogati, naj gredo pač delat.

Orunmila je nato vprašal Ešuja, kateri àdo bi moral torej izbrati. In Ešu mu je odvrnil, da àdo potrpežljivosti, kajti prav njegova nezadostna potrpežljivost ga je ovirala pri dosegi tistega, kar je hotel. V kolikor bo Orunmila resnično sledil temu nasvetu in izbral àdo potrpežljivosti, bodo tudi vsi ostali àdoji pripadli njemu. Orunmila je sprejel Ešujev nasvet. Izbral je àdo potrpežljivosti, ostale tri pa vrnil Igúnu.

Ne Orunmilajevi sinovi ne žene ne bratje se niso razveselili njegove izbire.

Igún se je s tremi preostalimi àdoji podal nazaj v orun, da bi jih vrnil Eledunmareju. Toda, kaj kmalu na poti nazaj, ga je àdo bogastva vprašal:

– Kje pa je Potrpežljivost?

Igún mu je povedal, da je ostala pri Orunmilaju.

Bogastvo mu je nato dejalo, da se bo vrnilo tja, kjer je Potrpežljivost, zakaj obstaja le tam, kjer je Potrpežljivost. Igún mu je odvrnil, da je to nesprejemljivo in da se mora Bogastvo vrniti z njim v orun. Bogastvo je vztrajalo, da obstaja le tam, kjer je Potrpežljivost in da zato nima razloga, da bi se vrnilo v orun. Kmalu je izginilo iz Igúnove roke in se pridružilo Potrpežljivosti, pri Orunmilaju doma.

Tudi Plodnost je Igúna vprašala po Potrpežljivosti in rekel ji je, da je pri Orunmilaju doma. Plodnost mu je odvrnila, da obstaja le tam, kjer je Potrpežljivost. Vstala je in tudi sama kaj kmalu odšla k Potrpežljivosti k Orunmilaju domov.

Tudi Dolgoživost je vprašala Igúna, kje je Potrpežljivost. Povedal ji je, da je pri Orunmilaju doma. In tudi Dolgoživost je odšla k Potrpežljivosti.

Ko je Igún prispel v orun, ga je Eledunmare vprašal, kje so preostali trije àdoji. Odvrnil mu je, da se je vrnil, da bi mu povedal, da so prav vsi hoteli ostati pri Orunmilaju doma, poleg Potrpežljivosti. In da se je ravno nameraval vrniti v aje, jih poiskati in prinesti nazaj v orun. Eledunmare mu je odvrnil, da mu tega ni treba storiti, kajti resnično prav vsi àdoji pripadajo tistemu, ki je izbral Potrpežljivost. Kdor bo potrpežljiv, bo imel Dolgoživost in Plodnost: ploden bo in dobro bo živel s tistim, kar bo ustvaril. Tudi Razcvet bo imel.

Orunmilaju se je tako vse dobro izteklo in s temi darovi je postal kralj Kétuja. Bil je ploden in dolgo živel z àdoji. Imel je tolikšno bogastvo, da je po vsem svetu sezidal hiše.

Srečen nad dosežki je jezdil svojega konja in prepeval: »Dobil sem àdo razcveta, dobil sem àdo plodnosti, dobil sem àdo dolgoživosti in dobil sem àdo potrpežljivosti«. Plesal je in se radostil. Poveličeval je svoje svečenike in poveličeval je tudi Ešuja, svojega prijatelja.

Vir: SàlámÌ, S. in RIBEIRO, I.: Ešu in ureditev univerzuma. Podčetrtek, Duhovna skupnost oriš – energij narave, 2015. Prevod v slovenski jezik: Maja Mesesnel